Občutek imam, da trenuntno vsi poskušajo obuditi klasični glamur. Kar absolutno podpiram. Ali pa le sama opažam bolj stvari, ki so mi všeč. Kakorkoli, Tomas Maier je za Bottega Veneta ustvaril klasično kolekcijo, ki naj bi bila posebna tudi (predvsem?) zaradi materialov. Revija se je začela s precej preprostimi oblačili, ki so me precej razočarala, kasneje pa je bilo vedno bolje.

Plus:

Všeč mi je, kako se ujemata vzorca plašča in torbice. Čevlji, kakorkoli, spadajo pod minus.

Obleka je zedetek v polno. Tudi to, da so prsi jasno vidne ima svoj namen, vendar se mi zdi kombinacija jersey-a (verjetno obstaja prevod, a ne?) in bradavičk še vedno katastrofa.

Na reviji so bile predstavljene 3 ali 4 podobne obleke, ta me je s svojim krojem še najmanj navdušila, vendar pa najbolje prikaže enkraten material iz katerega je narejena, ki kar lebdi na zraku.

Zadnji slavospev pa gre pravzaprav manekenki (čeprav tudi obleka zasluži pohvale). Tudi ta obleka je imela nekaj sester, vendar me nobena ni pritegnila tako, kot me je ta na Natashi Poly. Kar je že stalna praksa pri njej. Torej, ali ima takšno srečo in dobi najboljše obleke ali je res tako dobra?

Minus:

Boring…

BOOOOORING….

Če bi si zamislila obleko, ki naredi prsim največjo krivico, ne bi izgledala veliko drugače kot ta. Popolnoma raven izrez in podolgovate košarice naredijo prsi podobne krompirju, poleg tega pa jih naborki in ohlapen kroj na trebuhu naredijo še manjše. Da bi vsak, ki ima več kot 45kg s takšnim krojem izgledal kot slon verjetno niti ni treba omenjati.

Če potegnem črto, videla sem nakaj zelo dobrih zadev, začetek pa je katastrofalno dolgočasen in nezanimiv.

Fotografije: Marcio Madeira