Kategorija: Posladek

Posladek: Missoni ogrlica

Missoni ogrlica

Tale Missonijeva ogrlica gotovo ni nekaj, kar bi se znašlo okrog mojega vratu. Če nič drugega, nimam v omari absolutno ničesasar, kar bi lahko oblekla in bi se vsaj približno skladalo z verižico. Spominja me na ogrlice afriških plemen, moj stil pa niti približno ne premore česarkoli afriškega. Niti v safari stilu, čeprav se že od zmeraj spogledujem s safari oblačili. Le do tega, da bi dejansko kaj kupila še nisem prišla. Mogoče bo letos kaj drugače, s sedemdeseti prihaja tudi safari, kajne?

Nekoliko sem sicer razočarana, da gre pri ogrlici le za v blago oblečene cevčice, za katere je potrebno odšteti 417 €. A mislite, da je zadeva pralna?  Če bi bila nadarjena za ročna dela, bi se mi zdelo super, da si lahko sama izdelam “in” ogrlico, tako pa jo bom uvrstila v svojo kategorijo “Zakaj bi nekdo plačal _______“.

Najdete jo tu.

Posladek: Chloe torbica

Billie leather and linen shoulder bag

Zaradi težav z internetom, se vam oglašam na kratko, zgolj s posladkom, Chloe torbico, ki je ravno takšna kombinacija različnih materialov in barv, da jo še lahko prenašam. In mi je celo všeč.

Če je všeč tudi vam, jo lahko najdete tu. in če imate 1160 € za torbico, lahko svoji najljubši blogerki kupite en router. Zelo vam bo hvaležna. :)

Ne, to ni novoletna zaobljuba

Svoj blog sem prav nemarno zanemarila že tam enkrat poleti, potem pa sem po kakšnih 2 mesecih obupala in se odločila, da bom nadaljevala, ko bom imela kaj več časa. No, časa tudi zdaj nimam, ampak ker mi je bilo zagroženo, da domena ne bo podaljšana (pa tudi nekaj žalostnih pripomb prijateljev je pripomoglo), če ne bom pisala, sem se hitro lotila. Zdaj ste lahko brez skrbi, da bom vsaj pol leta redno opravljala svojo blogersko dolžnost.

Če vas zanima, kaj mi je preprečilo pisanje, vam lahko povem, da je bila najprej to služba. Ja, osem ur na dan, boste rekli. Ampak če k temu prištejete še bogato in raznoliko socialno življenje, kateremu se kot prava študentka nisem nameravala odreči niti za minuto, potem je pač to to. No, mogoče ima kaj pri tem tudi True Blood, ki sem ga odkrila letošnje poletje. Oh, pa izpiti. Skoraj bi pozabila, da je bilo avgusta in septembra tudi to na spisku. Potem sem si na glavo nakopala dva faksa, kar dejansko sploh ni tako hudo, bi pa vsi non-stop nekaj radi od tebe. Povečini nič kaj pametnega ali poglobljenega, samo tvoj čas. In zato vse po vrsti obravnavaš kot preveč sitnega otroka – nameniš mu nekaj nekvalitetnega časa in upaš, da te bo potem nekaj časa pustil na miru. Od tega sicer nihče nima nič, ampak volk je sit in koza cela.

Ne verjamem, da vas moje pomanjkanje časa za pisanje bloga zanima, zato se od opravičevanja, ki to v resnici ni, obračam k temi, ki ji je blog namenjen. Čeprav že vidim, da bom spet zašla.

Pravzaprav sem kar malo presenečena sama nad sabo, da sem se odločila za objavo broške iz kristalov Swarovski v obliki novoletne smrečice. Prvič, ker v meni teče verjetno malo Grincheve krvi. To sicer ne pomeni, da bom poskušala božič sabotirati, pomeni pa, da se prav rada zmrdujem nad: že od novembra okrašenimi nakupovalnimi centri in domovi, božičnimi popevčicami, stresiranimi obrazi, ki panično iščejo idealna darila in oglasi, ki mi ponujajo, naj bližnje obdarim z iVsepovrsti, potovanji, urami… Ob vsej ponudbi in cenah bi si človek mislil, da se Slovenci kopljemo v denarju. Le jaz ne. Piz**!

Drugič, ker nisem prav nobena fenica imena Swarovski, pravzaprav nobenih dragih kamnov nasploh. Ne bom se preveč spuščala v razpravo zakaj, recimo samo, da mi nakit iz diamantov ne bi prinašal večjega užitka, kot bi mi enak nakit, ki bi namesto diamantov imel steklo, plastiko, s čimer pač že nadomeščajo diamante. Samo tisočkrat dražji je.

Tretjič, če sešteješ prvo in drugo točko…

V tem primeru pa me je vseeno pritegnila broška s kristali. Pravzaprav bolj zaradi barv in na videz naključno nametanih kristalov, ki so različnih oblik. Pravzaprav se mi iz neznamega razloga zdi prav prijetno nekičasta za stvar z božično tematiko. Pa da ne bi koga zavedlo in bi mi jo želel kupiti za darilo. Prvič, ker je v neprazničnem času popolnoma neuporabna, drugič, ker bi moja Grinčevska kri v kontaktu z njo doživela kakšno neprijetno reakcijo in tretjič, ker stane 90€ in bi mi šlo strašno na živce, da sem nekomu dolžna darilo v tej vrednosti.

Če poznate koga, ki bi bil takšnega darila vesel, pa kar pogumno sem.